Kilzer Genealogie Hermagor Tolmezzo


Direkt zum Seiteninhalt

slovensko

elio primo baracchini


rodbinsko ime
Kilzer

nonna Ida

elio primo baracchini

moja stara mama Ida

HALLO !

Dobrodošli na moji spletni strani!

Ta spletna stran je nastala zaradi potrebe in da bi še z drugimi delil zanimanje za rodoslovje (genealogijo), da bi raziskal izvor prednikov, pa ce so bili preprostega stanu, ugledni ali pa plemici.

Izvori prav gotovo obstajajo a vedno jih je treba odkriti in privleci na dan iz mraka casa in pri tem upoštevali kdo je bil tisti pred nami in kdo je prenašal naprej naše izrocilo vcasih tudi za ceno velikih žrtvovanj: znacaj, barva oci, las, kože, z eno besedo, življenje.

Ta moj prvi korak je usmerjen zlasti k iskalcem spletnih strani iz avstrijsko-madžarskega podrocja, ceprav smatram da je moje iskanje lahko zanimivo za vsakogar na svetu, ki ga zanima zgodovina ljudstev in rodbinsko drevo družin.

Išcem etimologijo, izvor in krajevno razširjenost priimka KILZER, priimka, ki oznacuje eno od vej mojega rodovnega drevesa.

Odkritja pri katerih sem popolnoma gotov, sežejo v daljni 6. februar 1687, ko so v Troplachu (Dobropolje, Droplje), majhno predmestje mesta Hemagor (Šmohor) v Vojvodini Koroški, danes v Avstriji, slavili poroko CRISTOPHORUS-a KILZER-ja z EVO PATTERRERIN.

V zvezi se je rodil naslednji CRISTOPHORUS KILZER , ki se je 28. septembra 1722 porocil s CRISTINO di MICHAELIS RANNER v Rottendorf-u (Radnja vas) , ki je tudi predmestje Hemagor-ja.

In tako je 21. maja 1733 prišel na svet PETRUS KILZER, šesti od osmih otrok, tisti, ki je še mlad in upov poln, malo zaradi avanturisticnega duha, še bolj pa zaradi želje po zaslužku odšel preko Karnijskijh Alp in se naslednjje leto v mestu PONTEBBA (Pontebbe furlansko, Tablja slovensko, Pontafel nemško) prijavil v eno od delovnih skupin, da bi pripomogel pri razvoju Karnije, ki je okrog leta 1750 precej napredovala v socialno-ekonomskem, kulturnem in demografskem pomenu.

V tistem casu se je najvec dela pa tudi najvec zaslužka našlo v gradnji stavb, mostov, nasipov in cest, oziroma v sekanju, prevozu in v obdelavi lesa za Serenissimo (Beneško republiko). Z drugimi besedami, Karnija je potrebovala delovno silo in PETRUS ni hotel zamuditi te priložnosti.

PETRUS, sprva PETER, nato PIETRO, se je leta 1763 v Sutriu (Sutrio) porocil z URSULO (Orsola italijansko, Šulin furlansko, Uršula slovensko) di Christophori di Johanne Baptiste Straulin poimenovana Christofela & Marija, in od tedaj se njegovo življenje in življenje njegovih potomcev prepleta z življenjem prebivalcev Doline reke But, sprva s prebivalci Zuglia in kasneje z onimi iz njegovih zaselkov.

Izvirni priimek KILZER se je zaradi nepazljivosti tedanjih zapisovalcev spremenil v CHILZER in kasneje v SCHILZER. Take so inacice tega priimka zadnjih treh generacij.

To je povzetek zgodovine te družine, kakor se je pokazalo pri raziskavah, ki sem jih raziskal.

Sedaj pa prosim za sodelovanje, da bi lahko prišel na dogodke pred XVII stoletjem, zato menim da je lahko bistven vsak nasvet, da bi lahko izpopolnil in razširil dosedanja spoznanja, se pravi tisto, kar se je zgodilo pred 6. februarjem 1687.

Ne mislim, da bi se moral moj sogovornik spušcati v posebnosti genealoške veje, to je moja naloga, ampak želim dobiti pomoc v bolj splošnih informacijah, da bi lahko odkril:
- po kakšnih migracijah so se clani družine KILZER naselili na obmocjih rek Gail, Drave in Save;
- kakšen je pravi izvor družine o kateri domnevam, da naj bi bila slovanskega izvora s priimkom KILC ali pa KILCER;
- kakšen je pomen besede KILZER, za katero predpostavljam, da bi se v svojem izvoru lahko glasila malo drugace;
- katere knjige (ali) clanke naj bi zato proucil, (ni pomembno v katerem jeziku so napisani);
rad bi dobil še druge, tudi slucajne, informacije ki bi mi prišle prav.

Vabim vas, da mi odpišete v jeziku ki vam najbolj ustreza.

Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vas prosim, da mi pošljete odgovore po elektronski pošti.

Elio Primo Baracchini

Elektronska pošta: catchall@genealogie-kilzer.eu




perché la memoria viva

Zurück zum Seiteninhalt | Zurück zum Hauptmenü